Povezovanje preko tabele povezav v Pythonu
Recimo, da je bil uporabnik v različnih mestih. V tem primeru bi lahko tabela z uporabniki izgledala takole:
| id | name | city |
|---|---|---|
| 1 | user1 | city1, city2, city3 |
| 2 | user2 | city1, city2 |
| 3 | user3 | city2, city3 |
| 4 | user4 | city1 |
Jasno je, da tako shranjevanje podatkov ni pravilno - mesta je treba premakniti v ločeno tabelo. Tukaj je:
| id | name |
|---|---|
| 1 | city1 |
| 2 | city2 |
| 3 | city3 |
Vendar moramo poskrbeti, da se lahko vsak uporabnik sklicuje na več mest. S pomočjo dveh tabel tega ni mogoče narediti.
Potrebovali bomo tako imenovano tabelo povezav, ki bo povezovala uporabnika z njegovimi mesti.
V vsakem zapisu te tabele bo shranjena povezava med uporabnikom in enim mestom. Pri tem bo za enega uporabnika v tej tabeli toliko zapisov, v koliko mestih je bil.
Tukaj je naša tabela povezav:
| id | user_id | city_id |
|---|---|---|
| 1 | 1 | 1 |
| 2 | 1 | 2 |
| 3 | 1 | 3 |
| 4 | 2 | 1 |
| 5 | 2 | 2 |
| 6 | 3 | 2 |
| 7 | 3 | 3 |
| 8 | 4 | 1 |
Tabela z uporabniki bo shranjevala samo imena uporabnikov, brez povezav:
| id | name |
|---|---|
| 1 | user1 |
| 2 | user2 |
| 3 | user3 |
| 4 | user4 |
| 5 | user5 |
Poizvedbe
Naredimo poizvedbo, s katero bomo pridobili uporabnike skupaj z njihovimi mesti. Za to bomo potrebovali narediti dve združitvi (join): prva združitev bo k uporabnikom priključila tabelo povezav, druga združitev pa bo po povezavah priključila mesta:
SELECT
users.name as user_name, cities.name as city_name
FROM
users
LEFT JOIN users_cities ON users_cities.user_id=users.id
LEFT JOIN cities ON users_cities.city_id=cities.id
Rezultat poizvedbe
Rezultat naše poizvedbe v Pythonu bo vseboval ime vsakega uporabnika tolikokrat, s kolikor mest je povezan:
{'user_name': 'user1', 'city_name': 'city1'}
{'user_name': 'user1', 'city_name': 'city2'}
{'user_name': 'user1', 'city_name': 'city3'}
{'user_name': 'user2', 'city_name': 'city1'}
{'user_name': 'user2', 'city_name': 'city2'}
{'user_name': 'user3', 'city_name': 'city2'}
{'user_name': 'user3', 'city_name': 'city3'}
{'user_name': 'user4', 'city_name': 'city1'}
{'user_name': 'user5', 'city_name': None}
Bolj priročno bi bilo takšen slovar pretvoriti v naslednjega:
{
'user1': ['city1', 'city2', 'city3'],
'user2': ['city1', 'city2'],
'user3': ['city2', 'city3'],
'user4': ['city1'],
'user5': []
}
Napišimo kodo, ki izvede takšno pretvorbo.
Naredimo prazen slovar user_cities_dct,
v katerega bomo postopoma vnašali podatke
o uporabnikih in mestih, v katerih so bili.
V zanki for deklariramo dve spremenljivki
user_name in city_name, v
katerih bosta shranjeni ime uporabnika in naziv
mesta. Nato napišemo pogoj - če
uporabnika ni v user_cities_dct, se bo
dodal v ta slovar kot ključ.
Prav tako navedemo pogoj, da če city_name
ni None, se bo dodal kot vrednost
ključa:
result = cursor.fetchall()
user_cities_dct = {}
for row in result:
user_name = row['user_name']
city_name = row['city_name']
if user_name not in user_cities_dct:
user_cities_dct[user_name] = []
if city_name is not None:
user_cities_dct[user_name].append(city_name)
print(user_cities_dct)
Praktične naloge
Recimo, da izdelek lahko pripada več kategorijam. Opišite strukturo shranjevanja.
Napišite poizvedbo, ki bo pridobila izdelke skupaj z njihovimi kategorijami.
Izpišite pridobljene podatke v obliki seznama
ul tako, da v vsaki li
sprva stoji ime izdelka, za dvopičjem pa so ločeni z vejico našteti
kategorije tega izdelka. Približno takole:
<ul>
<li>product1: category1, category2, category3</li>
<li>product2: category1, category3</li>
<li>product3: category1</li>
</ul>